Vse je enkrat prvič. V torek, 26. 1. 2009, je bil v POŠ Topol pravi kulturni dogodek (če odštejemo prireditve z otroki); obiskala nas je namreč novinarka, profesorica, doktorica, knjigoljubka – Manca Košir.
Pogovor z njo je bil zame pravi izziv, povezan s tremo. A mi je že pri vratih ukazala, naj jo nazivam kar Manca. Topla, odprta, prijazna. V učilnici se je zbralo za velik razred obiskovalcev, predvsem iz doline. Med pogovorom sem jim na obrazih brala radovednost, čudenje, odobravanje. Pogovarjali sva se predvsem o njeni najnovejši knjigi Objemi srca, kjer se v kolumnah dotika različnih plati življenja. Sproščen pogovor je tekel o šoli, otroštvih, odnosih, smrti. Manca je znala vzpostaviti pristno vez. Kot bi se že od nekdaj poznali. Večer se je zaključil ob pitju čaja in sladkanja z domačim pecivom (hvala, Polona).
Pavla Petač
In še kratka misel iz njene knjige Objemi srca: Za svoje otroke pogosto preveč skrbimo. Na napačen način. Ker jim želimo najboljše, bi jim radi odvzeli bolečine, trpljenje … Radi bi, da nikoli ne bi bili lačni, nikoli žalostni, nikoli zavrnjeni, nikoli neuspešni, nikoli, nikoli ranjeni … z eno besedo – nikoli odrasli.