Prehrana

 

PREHRANA IN ŠOLARJEVO ZDRAVJE

Prehranske potrebe otrok med 6 in 15 letom

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh., klinična dietetičarka,

 

Počitnice so za nami. Šolarji so ponovno, še za slabe štiri mesece, sedli v šolske klopi. Zopet se začenja šolski vsakdanjik, ki smo ga vajeni tako otroci kot starši. Otrokom bomo šli na živce s stalnimi vprašanji: Ali imaš šolsko nalogo? Si se naučila? Kdaj pišete matematiko? Si prebral knjigo za domače branje? Znaš nepravilne glagole pri angleščini?

 

Šolski uspeh je odvisen tudi od dobrih prehranjevalnih in gibalnih navad šolarja.

Starši vemo, da za vsemi temi vprašanji stoji le eno, naša skrb za čim boljši učni uspeh našega šolarja, da bi imel v življenju čim več vrat odprtih. Pa je res, samo od otrokovega znanja odvisen šolski uspeh. Še zdaleč ne. Odvisen je tudi od dobrih prehranjevalnih in gibalnih navad .

 

Dokazano je tudi, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga v zgodnjem otroštvu spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni v odrasli dobi.

 Prehrana je otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebe, zaradi obdobja intenzivne rasti in razvoja, povečane.

Dokazano je tudi, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga v zgodnjem otroštvu spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni v odrasli dobi: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti, osteoporoze ter drugih bolezni mišično-kostnega sistema.

 

 

V veliki večini primerov otroci dedujejo prehranjevalne navade svojih staršev.  Prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja skozi vse življenje in s tem na zdravje v odrasli dobi.

 

Otrokova prehrana naj bo pestra in raznolika.

 Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne vrednosti še posebej velike. Temelj zdravega prehranjevanja je pestra in raznolika prehrana. Če otrokova rast in pridobivanje teže potekata normalno, to dokazuje, da otrok uživa ustrezno količino hrane. Optimalna rast je najobčutljivejši kazalnik zdravja in optimalne prehranjenosti v otroški dobi. Odstopanje od optimalne rasti, še posebej zastoj v rasti, poveča tveganje razvoja bolezni na kratki in dolgi rok.

 

Neustrezno prehranjevanje vodi do pomanjkanja posameznih hranil, kar je lahko posledica neprimerne izbire živil oziroma nepravilne sestave obrokov.

 O optimalni prehrani govorimo, kadar dnevna prehrana ustreza zahtevam rastočega organizma:

·          količinsko (energijski vnos) ,

·         po sestavi in razmerju makro in

·         po sestavi in razmerju mikrohranil

 

Ob redni prehrani zmorejo pojesti količinsko dovolj velik obrok.

 Zdravje šolarjev in mladostnikov je na splošno gledano dobro. Prehranski primanjkljaji v tem obdobju so redki. Otroci imajo razmeroma velike potrebe po hranilih, ki pa so v razmerju s pričakovano količino (porcijo) obroka.  

Tabela 1: Prehranske potrebe za otroke

 

	Priporočila
Hranilo	Starost 6–8 let	Starost 9–13 let
Energija	1450 kcal/dan	2150 kcal/dan M; 2071 Ž
Beljakovine	16 g/dan ali 0,90 g/kg	34,5 g/dan ali 0,90 g/kg
Maščobe	52g/dan ali 30–35 % DEP1	78g/dan ali 30–35 % DEP1
Kalcij	700 mg/dan	1100 mg/dan
Železo	8 mg/dan	13,5 mg/dan
Kalcij
Vitamin A	700 µg	900 µg
Vitamin C	70 mg/dan	90 mg/dan
Vlaknine	25 g	26 g dekleta; 31 g fantje

 

Mladostništvo je obdobje dramatičnih sprememb. Obdobje intenzivne rasti se v trenutku konča. To je tudi obdobje velikih hormonskih in psihosocialnih sprememb. Mladostniki si z odraščanjem zelo zaželijo neodvisnosti, tudi na področju prehranjevanja.

 

Tabela 2: Prehranske potrebe za mladostnice in mladostnike

 

	Priporočila
Hranilo	Mladostniki  14–18 let	Mladostnice 14–18 let
Energija	3100 kcal/dan	2500 kcal/dan
Beljakovine	60 g/dan ali 0,9 g/kg	46 g/dan ali 0,80 g/kg
Maščobe	103g/dan ali 30% DEP1	83g/dan ali 30% DEP1
Kalcij	1200 mg/dan	1200 mg/dan
Železo	12 mg/dan	15 mg/dan
Kalcij
Vitamin A	1,1 mg	0,9 mg
Vitamin C	100 mg/dan	100 mg/dan
Vlaknine	25 do 30 g	25 do 30 g
1DEP – Dnevne energijske potrebeVir: REFERENČNE VREDNOSTI ZA VNOS HRANIL / REFERENZWERTE FÜR DIE NÄHRSTOFFZUFUHR / Nemška družba za prehrano (DGE) [Oblikovanje , razvoj in prevod: Delovna skupina za pripravo »Referenčnih vrednosti za vnos hranil«]. 1. izdaja prevoda v Sloveniji 2004.

 

PREHRANJEVALNE IN DRUGE RAZVADE OTORK

·         pogosteje izpuščajo posamezne obroke,

·         posegajo po »nezdravih« prigrizkih,

·         kadijo, uživajo alkohol ob sočasnem zmanjšanju telesne aktivnosti in

·         se zatekajo k najrazličnejšim dietam za zniževanje telesne teže

·         pojavlja še druga skrajnost, pretirano ukvarjanje s športom (fitnes) in

·         poseganje po vseh mogočih prehranskih dopolnilih (proteini, L-karnitin, zaviralci maščobe ...), ki lahko vodijo tudi v hranilno nedohranjenost.